Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) izhaja iz ustavne ureditve, mednarodnih dokumentov (kot sta npr. Deklaracija o promociji pacientovih pravic in Evropska listina pacientovih pravic) in določb Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (t. im. Oviedska konvencija), ki je na podlagi ratifikacije tudi del notranjega pravnega reda naše države. ZPacP ureja obče (splošne) pravice, njihova univerzalnost namreč izhaja iz dejstva, da gre večinoma za izvedbo ustavno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem naslednjih določb Ustave RS: 14., 17., 18., 34., 35., 38., 41., 51., 56. člen in drugih.
Glede na ustavnopravna izhodišča je jedro ZPacP prav PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU, pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo iz 26. člena ZPacP, ki zagotavlja, da nobenega postopka zdravstvene oskrbe ni mogoče opraviti brez pacientove vnaprejšnje privolitve. Temeljna predpostavka veljavnosti pacientove privolitve oziroma zavrnitve zdravstvene oskrbe je seveda logično (in nujno!) zdravnikova POJASNILNA DOLŽNOST, ki jo natančno ureja 20. člen ZPacP (več o sami vsebini pojasnilne dolžnosti lahko preberete v eni prejšnjih objav). Brez pacientove poprejšnje zavestne in svobodne privolitve, ki jo oblikuje na podlagi dobljenih pojasnil, ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe.POMEN IZRAZOV: Pri tem je potrebno pojasniti, da je zdravstvena oskrba (v nekaterih določbah ZPacP pa se pojavlja pojem zdravljenje) osrednji, najširši in nosilni pojem ZPacP, medicinski poseg pa je ožji pojem in pomeni (posamično) ravnanje, ki ima preventivni, diagnostični, terapevtski ali rehabilitacijski namen in ga opravi zdravnik, drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec. Skladno z ZPacP je pacient katerikoli uporabnik zdravstvenih storitev, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, torej tudi uporabnik preventivnih zdravstvenih storitev.
Poleg temeljne predpostavke – izpolnjena pojasnilna dolžnost – morajo biti za veljavno privolitev izpolnjene tudi naslednje predpostavke: sposobnost odločanja o sebi, zavestnost privolitve, svobodna privolitev (to je privolitev brez vpliva sile, grožnje ali zvijače tretje osebe!), vnaprejšnja privolitev, v določenih primerih tudi pisna privolitev (v primeru operativnega ali drugega medicinskega posega, ki je povezan z večjim tveganjem ali obremenitvijo – takrat ZPacP predpisuje privolitveni obrazec, ali ko pisno obliko predvidevajo drugi posebni zakoni).Vse zapisano izhaja že iz Ustave RS, ki v 3. odstavku 51. člena izrecno PREPOVEDUJE PRISILNO ZDRAVLJENJE (dopušča ga zgolj IZJEMOMA v primerih, ki jih določa ZAKON!). Besedo “zdravljenje” na tem mestu razumemo kot zdravstveno oskrbo, ki predstavlja celoto več medicinskih posegov in drugih ravnanj, zato iz same Ustave RS nedvomno izhaja, da je prepovedan tudi katerikoli prisilni medicinski poseg (razen v primerih, ki jih IZRECNO določa ZAKON). Podzakonski predpisi, predpisi izvršilne veje oblasti (ne glede na njihovo poimenovanje, kot npr. uredba, odredba, odlok, sklep itd.), navodila ali priporočila različnih institucij ali celo posamični interni akti delodajalca NIMAJO (pravne) narave predpisa, ki bi lahko določal obveznost medicinskega posega. Nimajo niti (pravne) moči, da bi širili domet (formalno in/ali vsebinsko) posamezne zakonske določbe.
ZAKLJUČEK:Siljenje v medicinski poseg, ki NE temelji na zakonu, sploh ob odsotnosti prepričljivosti medicinske stroke ter posledično nujnosti, primernosti in sorazmernosti zahtevanega/odrejenega medicinskega posega in ob odsotnosti temeljne predpostavke – pojasnilne dolžnosti, pomeni kršitev individualno varovane in z ustavo zagotovljene pravice posameznika do svobodnega odločanja o zdravljenju.
Viri:
– KOMENTAR Ustave Republike Slovenije (Nova univerza, 2019, ur: Avbelj M. et al)
– Zakon o pacientovih pravicah (GV Založba, 2008, ur: Pirc Musar N.)
PS:
Da, testiranje je medicinski poseg.
Da, cepljenje je medicinski poseg.
☆☆☆
“Ignorantia iuris nocet!”
Kontakt: V kolikor presodite, da so vam kršene pravice ter potrebujete pravno svetovanje in pomoč, me lahko kontaktirate preko e-pošte: ana@balance.si
Gustirna 